Bibliografija - BV revije

Bibliografija

    1. Naloži

      Andreja Kodrin: Od odziva na krizo do trajnega vpliva - Evropski Sklad za Strateške Investicije (EFSI)

      Izid: 2018 | Letnik: 67 | Številka: 9 | Stran(i): 1 | Število ogledov: 0

      EFSI, Evropski sklad za strateške investicije, Junckerjev sklad

      Članek govori o vlogi in pomenu Evropskega sklada za strateške investicije. Članica investicijskega sklada dr. Andreja Kodrin tudi predstavi tudi financiranje slovenskih investicij iz EFSI.

    2. Naloži

      Sonja Gračanić: Vpliv nove gradbene zakonodaje na zavarovanja z nepremičninami

      Izid: 2018 | Letnik: 67 | Številka: 9 | Stran(i): 2-8 | Število ogledov: 0

      Gradbeni zakon, 93. člen GZ, zavarovanje hipoteke z nepremičninami

      V decembru 2017 je bila po štirih letih usklajevanja sprejeta sistemska gradbena zakonodaja, ki ureja področje poklicev v gradbeništvu in projektiranju ZAID , gradbeni zakon GZ , ki ureja pogoje za gradnjo, zakon o urejanju prostora ZUreP-2 , ki določa pravila in postopke pri urejanju in posegih v prostor, zakon o evidentiranju nepremičnin ZEN-A ter zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin ZMVN . Zakaj je ta zakonodaja za bančni sektor pomembna? Zato, ker je v 93.členu GZ zapisano da je za nedovoljen objekt in za neskladno uporabo objekta prepovedani vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi in sklepanje vseh vrst pogodb. Nadalje ta člen nalaga dolžnost notarjem in drugim pravnim osebam, da morajo pred sklenitvijo pogodbe preveriti, ali je za objekt izdano predpisano gradbeno dovoljenje in ali je morda v zemljiški knjigi vpisan kakšen inšpekcijski ukrep v skladu s 94. členom GZ. Da bi razumeli, kaj v praksi to pomeni, kako je možno kljub vsemu opravljati eno izmed osnovnih dejavnosti bančništva (sklepanje kreditnih pogodb z zavarovanjem z nepremičninami), kako izvajanje tega člena GZ vpliva na vrednost nepremičnin, ki so predmet zavarovanja in tudi na kaj zakonodajalci ob pisanju istega člena niso pomislili, bomo poskusili širše predstaviti v tem prispevku.

    3. Naloži

      Matej Hočevar: Varno delo zaposlenih v dejavnosti bančništva

      Izid: 2018 | Letnik: 67 | Številka: 9 | Stran(i): 9-17 | Število ogledov: 0

      varnost zaposlenih v bančništvu, bančna industrija, nasilje tretjih oseb, upravljanje sistema varnosti in zdravja pri delu, usposabljanja zaposlenih

      Ta strokovna objava definira primarna tveganja bančne industrije na področju varnosti in zdravja pri delu in prikazuje odgovornosti bank kot delodajalcev, da zagotovijo varne razmere za zaposlene v dejavnosti bančništva. Podana je analiza v bankah prisotnega tveganja nasilja tretjih oseb, predstavljena so ključna varnostna tveganja, kontrolni mehanizmi in dobre prakse razvitejših bančnih korporacij in interesnih ter strokovnih skupin, ki prevzemajo odgovornost za zmanjševanje tveganj, zmanjševanje kadrovskih ter poslovnih izgub in varnostnih incidentov, s ciljem da ustvarijo zdravo in varno delovno okolje za bančne zaposlene.

    4. Naloži

      Boštjan J. Turk: Izvršbe na denarna sredstva pri ponudniku plačilnih storitev s sodno prakso

      Izid: 2018 | Letnik: 67 | Številka: 9 | Stran(i): 16-18 | Število ogledov: 0

      kreditna pogodba za nepremičnino, sodna praksa,

      Sklepanje kreditnih pogodb za nepremičnino predstavlja za kreditojemalca (potrošnika) zelo pomemben pravni posel, saj se z njo zaveže, da bo določeno (verjetno daljše) obdobje odplačeval znesek, ki ga bo zavaroval z nepremičnino, ki jo kupuje, ali pa z neko drugo nepremičnino. Pogosto gre torej za kredit, ki ga zavaruje z nepremičnino, v kateri bo živel. Tudi iz tega razloga zakonodaja postavlja posebna pravila, ki veljajo za sklepanje tovrstnih pogodb. Ta pravila zadevajo oglaševanje, zagotavljanje informacij o kreditu s strani kreditodajalca, cenitev nepremičnine, oceno kreditne sposobnosti potrošnika, zbiranje in obdelavo njegovih osebnih podatkov, ter tudi nekatere specifike, denimo pogojevanje sklenitve kreditne pogodbe s pomožnimi storitvami. V pogojih, ko se raven zaščite potrošnikov povečuje, ko se ti čedalje bolje zavedajo svojih pravic in, ko se obenem čedalje pogosteje izrekajo kazni v primerih kršitve njihovih pravic, je prav, da opozorim na nekatera zakonska določila, ki zadevajo tovrstne pogodbe in na katera morajo biti banke še posebej pozorne.

    5. Naloži

      Marko Mlakar in Draško Veselinovič: Uspešnost bank v Sloveniji glede na sestavo uprav, lastniško strukturo in način nagrajevanja (1)

      Izid: 2018 | Letnik: 67 | Številka: 9 | Stran(i): 19-25 | Število ogledov: 0

      poslovanje bank, lastniška struktura, nagrajevanje uprav bank, uspešnost bank v Sloveniji

      Namen članka je raziskati, ugotavljati in primerjati uspešnost bank v Sloveniji glede na sestavo uprav, lastniško strukturo in način nagrajevanja. Uspešnost bank smo presojali s pomočjo kazalnikov donosnosti in kazalnikov tveganja. S to analizo želimo preveriti, kakšen je bil vpliv finančne krize na poslovanje bank, ki so delovale v Sloveniji v obdobju 2009–2014, in preveriti njihove odzive na spremenjene pogoje poslovanja. Predvsem so nas zanimale naslednje hipoteze s katerimi smo ocenjevali uspešnost bank v tem obdobju.

    6. Naloži

      Sabina in Bojan Taškar Beloglavec: Slovenski bančni sistem v letu 2017

      Izid: 2018 | Letnik: 67 | Številka: 9 | Stran(i): 26-36 | Število ogledov: 0

      makroekonomski pogoji, bančni sistem v Sloveniji, ključni kazalniki

      V razpravi, ki je razdeljena na več vsebinskih sklopov, bomo povzeli dogajanje v bančnem sistemu v letu 2017. Za začetek bomo osvetlili makroekonomske razmere v Sloveniji in Evropi, sledi pa analiza poslovanja slovenskega bančnega sistema v letu 2017 s pomočjo kumulativne bilance stanja, izkazom poslovnega izida ter z izbranimi kazalci poslovanja. Zanima nas, kako je obdobje nizkih obrestnih mer v kombinaciji z ugodnimi makroekonomskimi razmerami vplivalo na kreditno aktivnost in donosnost poslovanja bank. Primerjali bomo poslovanje bank in hranilnic v Sloveniji tako z vidika rasti bilančne vsote kot tudi z vidika donosnosti poslovanja in analizirali največja tveganja, ki so jim banke in hranilnice v Sloveniji izpostavljene. Iz vsebinskega dela prispevka sledita tudi osnovni trditvi, ki sta: (1) Makroekonomski kazalniki so se leta 2017 v Sloveniji v primerjavi z letom 2016 izboljšali; (2) Kazalniki profitabilnosti in kakovost aktive bank in hranilnic v Sloveniji so se v letu 2017 izboljšali v primerjavi z letom 2016. V sklepnem delu bomo s pomočjo medletnih podatkov pregledali uresničevanje bančnih izzivov v letu 2018 in njihovo uspešnost ter obravnavali v uvodu zastavljeni trditvi.

    7. Naloži

      Teja Šeško: Vpliv digitalizacije na delovna razmerja (1)

      Izid: 2018 | Letnik: 67 | Številka: 9 | Stran(i): 37-43 | Število ogledov: 0

      digitalizacija, delovni čas, minimalen počitek

      Avtorica v članku in njegovih nadaljevanjih predstavlja vpliv digitalizacije na posamezne vidike delovnega razmerja. V prvem članku je na kratko predstavljena digitalizacija ter njen vpliv na delovni čas. Digitalizacija povečuje obseg dela, kar pomeni, da v določenih primerih delavcem ni zagotovljen minimalen počitek. Kljub temu, da delavci veliko dela opravijo izven delodajalčevih prostorov s pomočjo informacijske tehnologije, ni mogoče časa, ki ga delavci porabijo za to delo vedno obravnavati kot delovni čas, kajti v določenih primerih niso izpolnjeni vsi pogoji iz Direktive 2003/88/ES, ki ureja določene vidike organizacije delovnega časa.

    8. Naloži

      Emil Lah: The Euro and its Threat to the Future of Europe

      Izid: 2018 | Letnik: 67 | Številka: 9 | Stran(i): 44-46 | Število ogledov: 0

      nove publikacije, The Euro and its Threat to the Future of Europe recenzija knjige

      avtor predstavi recenzijo knjige The Euro and its Threat to the Future of Europe

    9. Naloži

      Nataša Dulc Strahinič: O uvedbi mobilne denarnice v NLB

      Izid: 2018 | Letnik: 67 | Številka: 9 | Stran(i): 47-49 | Število ogledov: 0

      mobilna denarnica, NLB pay

      Avtorica predstavi potek uvedbe mobilne denarnice NLB pay.