Bibliografija - BV revije

Bibliografija

    1. Naloži

      Uroš Ačko: Bančniki v avtomatizacijo in umetno inteligenco

      Izid: 2018 | Letnik: 67 | Številka: 7-8 | Stran(i): 1 | Število ogledov: 0

      avtomatizacija, umetna inteligenca, digitalizacija, bančništvo, Bančni vestnik

      Smo v času vse hitrejših in pomembnejših tenoloških sprememb, ki bodo bistveno spremenile naše življenje in delovanje v prihodnjih letih. Banke in druga podjetja že nekaj časa napovedujejo večje korake k avtomatizaciji in umetni inteligenci z namenom optimizacije poslovnih in proizvodnih procesov za doseganje konkurenčne prednosti in boljših poslovnih rezultatov. Že danes pa je jasno, da bodo banke, ki bodo zaostale v tehnološki tranziciji, v bistveno težjem položaju v konkurenčnem boju za obstanek.

    2. Naloži

      Mateja Lah Novosel: Pogovor z Natašo Tomc Jovović, poslovno direktorico sektorja kartičnega poslovanja v NLB: Ključna je uporabniška izkušnja, ki mora biti predvsem varna, enostavna in hitra

      Izid: 2018 | Letnik: 67 | Številka: 7-8 | Stran(i): 2-4 | Število ogledov: 0

      intervju, sodobne oblike plačevanja, nlb pay, varno plačevanje

      Pogovor na temo novih oblik plačevanja, e -denarnice, kartičnega poslovanja in varnosti plačevanja.

    3. Naloži

      Daria Pak in Katarina Kadunc: Najemi po MSRP 16 niso zgolj stvar računovodstva

      Izid: 2018 | Letnik: 67 | Številka: 7-8 | Stran(i): 5-12 | Število ogledov: 0

      MSRP 16, banke, Bančni vestnik

      Najemi so pomembna dejavnost financiranja za velika podjetja in finančne ustanove, čeprav jih večina ni izkazanih v bilanci stanja. Razlog za to je, da so najemniki do danes morali uvrščati najeme med finančne najeme (o katerih se poroča v bilanci stanja) ali pa med poslovne najeme (ki so razkriti samo v izkazu poslovnega izida ter pojasnilih k računovodskim izkazom). To nekoliko samovoljno razlikovanje je vlagateljem oteževalo primerjavo med podjetji. Vlagatelji so se poleg tega pritoževali, da poročane bilance stanja zavajajo glede uporabljenih finančnih vzvodov in najetih sredstev. Vlagatelji (in drugi) so zato morali ocenjevati učinke zunajbilančnih obveznosti iz najemov, to pa je v praksi pogosto privedlo do precenjenih obveznosti iz tega naslova. Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) se je na te kritike računovodenja najemov, povezane z MRS 17 Najemi, odzval z novim standardom o najemih: MSRP 16 Najemi (v nadaljevanju „MSRP 16“ ali „Standard“). MSRP 16 ponuja celovit model za opredelitev najemnih pogodb in njihovo obravnavo v računovodskih izkazih najemnikov ter najemodajalcev. MSRP 16 opredeljuje najeme s pomočjo identificiranja kontrole, ki razlikuje najeme od storitvenih pogodb na podlagi dejstva, ali stranka najeto sredstvo obvladuje ali ne.

    4. Naloži

      Maja Žnuderl, Anja Kešpret, Alan Batagelj in Urban Bratina: Proces vrednotenja skupine Valamar Riviera

      Izid: 2018 | Letnik: 67 | Številka: 7-8 | Stran(i): 13-18 | Število ogledov: 0

      vrednotenje podjetja, Valamar Riviera, Bančni vestnik,

      Valamar Riviera je največja hrvaška turistična družba z 8-odstotnim tržnim deležem na področju hotelirstva (Hotel Chains, 2018), katere vrednostni papirji kotirajo na Zagrebški borzi (ZSE ). V letu 2017 je bila delnica skupine (RIVP) največkrat trgovan vrednostni papir na borzi. Tržna kapitalizacija skupine je v času tekmovanja (na dan 31. 12. 2017) znašala 5.420.289.760 HRK (733.780.494,9 EUR) (Valamar Riviera, 2018). Največji delničar družbe je avstrijski finančno-privatizacijski sklad EPIC Goldscheider d. d., ki ima v lasti 44,11 % delnic. Glede na spalne kapacitete so največja turistična skupina in podjetje na Hrvaškem in eden izmed vodilnih investitorjev v dejavnostih za prosti čas.

    5. Naloži

      Boštjan J. Turk: Kreditna pogodba za nepremičnino

      Izid: 2018 | Letnik: 67 | Številka: 7-8 | Stran(i): 19-22 | Število ogledov: 0

      Bančni vestnik, kreditna pogodba za nepremičnino, Boštjan J. Turk

      Sklepanje kreditnih pogodb za nepremičnino predstavlja za kreditojemalca (potrošnika) zelo pomemben pravni posel, saj se z njo zaveže, da bo določeno (verjetno daljše) obdobje odplačeval znesek, ki ga bo zavaroval z nepremičnino, ki jo kupuje, ali pa z neko drugo nepremičnino. Pogosto gre torej za kredit, ki ga zavaruje z nepremičnino, v kateri bo živel. Tudi iz tega razloga zakonodaja postavlja posebna pravila, ki veljajo za sklepanje tovrstnih pogodb. Ta pravila zadevajo oglaševanje, zagotavljanje informacij o kreditu s strani kreditodajalca, cenitev nepremičnine, oceno kreditne sposobnosti potrošnika, zbiranje in obdelavo njegovih osebnih podatkov, ter tudi nekatere specifike, denimo pogojevanje sklenitve kreditne pogodbe s pomožnimi storitvami. V pogojih, ko se raven zaščite potrošnikov povečuje, ko se ti čedalje bolje zavedajo svojih pravic in, ko se obenem čedalje pogosteje izrekajo kazni v primerih kršitve njihovih pravic, je prav, da opozorim na nekatera zakonska določila, ki zadevajo tovrstne pogodbe in na katera morajo biti banke še posebej pozorne.

    6. Naloži

      Miha Šlamberger: Zastava denarnega dobroimetja kot finančno zavarovanje

      Izid: 2018 | Letnik: 67 | Številka: 7-8 | Stran(i): 23-28 | Število ogledov: 0

      Bančni vestnik, Zastava denarnega dobroimetja kot finančno zavarovanje, Miha Šlamberger

      Banke v današnji poslovni praksi, tako slovenske kot tuje, množično uporabljajo institut zastave dobroimetja komitenta na bančnem računu. Gre za primer ustanovitve zastavne pravice na denarnem dobroimetju kot oblike zavarovanja terjatve banke do svojega komitenta. Načini sklepanja pogodb kot tudi modalitete zastavne pravice se od banke do banke nekoliko razlikujejo, a vsem je skupno, da morajo kot oblika zavarovanja zagotavljati prednostno poplačilo banke v primeru stečaja komitenta. Sodna praksa na področju zastave denarnega dobroimetja je poenotena, razlike so v ravnanju bank. V tem prispevku bom predstavil denarno dobroimetje kot obliko finančnega zavarovanja, ki je bilo predmet presoje Sodišča Evropske unije in stališča sodišča, pomembna za nadaljnjo bančno prakso.

    7. Naloži

      Natalija Tomec: Analiza konkurence v bančnih sistemih izbranih držav Evropske unije

      Izid: 2018 | Letnik: 67 | Številka: 7-8 | Stran(i): 29-36 | Število ogledov: 0

      analiza konkurence v bančnih sistemih, Bančni vestnik, Natalija Tomec, konkurenca v bančništvu

      Merjenje konkurence že dolgo zanima ekonomiste, zato so tudi razvili različne metode za ocenjevanje konkurence. Medtem ko je prisotnost konkurence načeloma pozitivna v večini sektorjev, ima večja konkurenca v bančnem sektorju manj prednosti zaradi specifičnih lastnosti tega sektorja. Namen analize je preučiti konkurenco v bančništvu ter kako je le-ta prisotna med bankami v Evropski uniji (EU), in sicer v kolikšnem obsegu je prisotna v petih večjih državah Evropske unije, in primerjati, ali je konkurenca v Sloveniji na podobi ravni kot v teh državah. Ugotovljeno je bilo, da je konkurenca v bančnem sistemu v Sloveniji med manj konkurenčnimi v vzorcu izbranih držav v Evropski uniji. Po pregledu trenutnega stanja v EU je bilo ugotovljeno, da bo treba še bolj uskladiti regulativne prakse in pravne okvire v državah EU. Bančni regulatorji in organi za konkurenco si morajo prizadevati za zmanjšanje ovir za vključitev v bančni sistem EU, treba bi bilo tudi zmanjšati kupčeve stroške menjave banke, kar je možno z razvojem informacijske tehnologije

    8. Naloži

      Šime Ivanjko in Petra Cajnko: Vse o menici in obračunavanju njenih obresti

      Izid: 2018 | Letnik: 67 | Številka: 7-8 | Stran(i): 37-44 | Število ogledov: 0

      menice, obračunavanje obresti, Bančni vestnik, Šime Ivanjko, Petra Cajnko, menica, trasirana menica, lastna menica, obresti, linearna metoda obrestovanja, konformna metoda obrestovanja

      Menica je prisotna na trgu že več kot 700 let pa je še vedno neznanka, zaradi katere mnogi dolžniki izgubljajo premoženje, upniki pa zaradi napak pri izpolnjevanju bianko menic nimajo od nje pričakovane koristi. Sodna praksa nima vedno enotnega stališča o posameznih spornih vprašanjih. V prispevku bomo predstavili vsebino in pomen posameznih meničnih opravil kot tudi razliko med trasirano in lastno menico. V nadaljevanju bomo navedli osnovne sestavne dele trasirane menice. Teoretične dele prispevka bomo končali z odgovori na vprašanje, zakaj je dospelost plačila iz menice pomembna. Na podlagi zapisanega bomo lažje prešli iz teorije v prakso, kajti v empiričnem delu prispevka bomo na podlagi matematičnih izračunov prikazali, zakaj je pomembno, da vemo o vlogi obresti in po kateri metodi se bodo obračunavale obresti menice. Vse zapisano je podlaga, da preprečimo napake, ki lahko škodujejo strankam v meničnih postopkih.

    9. Naloži

      Uroš Geršak in Ana Gorišek: Raziskava o dostopnosti finančnih virov za podjetja

      Izid: 2018 | Letnik: 67 | Številka: 7-8 | Stran(i): 51-60 | Število ogledov: 0

      Uroš Geršak, Ana Gorišek, Raziskava o dostopnosti finančnih virov za podjetja, Bančni vestnik

      Zadnji dve leti Banka Slovenije in SID banka skupaj izvajata raziskavo o dostopnosti finančnih virov za podjetja, s katero pridobita podatke, kako podjetja ocenjujejo stanje na področju zunanjega financiranja, ki so za obe ustanovi zelo pomembni. Banka Slovenije s podatki iz raziskave dopolnjuje informacije, ki jih dobi od bank, medtem ko SID banka prilagaja svoje aktivnosti razmeram in vrzelim na finančnih trgih.

    10. Naloži

      Kristijan Hvala in Mateja Lah Novosel: Utrinki z Bančne konference: Bančno poslovanje zaznamujeta tehnologija in regulativa

      Izid: 2018 | Letnik: 67 | Številka: 7-8 | Stran(i): 61-67 | Število ogledov: 0

      Bančna konferenca, Bančni vestnik

      Utrinki z Bančne konference

    11. Naloži

      Bojan Ivanc: Gospodarske družbe z rekordnim poslovanjem okrepile zaposlovanje

      Izid: 2018 | Letnik: 67 | Številka: 7-8 | Stran(i): 45-50 | Število ogledov: 0

      poslovanje gospodarskih družb, Bojan Ivanc, Bančni vestnik

      Slovenske gospodarske družbe so v lanskem letu (2017) ob 91 mrd EUR prodajnih prihodkih ustvarile 21 mrd EUR dodane vrednosti (55 % celotnega nacionalnega gospodarstva - NG). Zaposlovale so 481 tisoč zaposlenih (merjeno po delovnih urah), kar je bilo 57 % NG in ustvarile 37,5 mrd EUR izvoznih prihodkov . Rast vseh poslovnih kategorij je bila izjemna. Prodaja se je okrepila za 11 %, prihodki od izvoza za 17 %, dodana vrednost za 7,4 %, število zaposlenih pa za 4,8 %.